Naloge mišice iliopsoas so fleksija kolčnega sklepa, stabilizacija trupa in addukcija, ter zunanja rotacija stegnenice. Do poškodbe mišice iliopsoas največkrat prihaja pri športnih in delovnih psih, predvsem pri psih udeleženih v visoko intenzivnih disciplinah kot so agility, pasji frizbi, in drugi. Poškodba se običajno kaže z zgodovino občasnega šepanja na eno ali obe zadnji okončini različnih stopenj. Šepanje se lahko pojavlja zgolj ob povečani aktivnosti ali treningih, oziroma ob blažjih poškodbah celo izzveni, še vedno pa lastniki lahko poročajo o slabši fizični sposobnosti psa pod obremenitvijo (na treningih in/ali tekmovanjih). Do akutnih poškodb pride ob pretiranem raztegu ali raztegu med ekscentrično kontrakcijo mišice, kronične spremembe pa nastanejo kot posledica dolgotrajne preobremenitve mišice ali ponavljajočih se poškodb, ki vodijo v mehanske okvare tetive.

---

Pišejo: Lenka Kokovnik, dr. vet. med., Monika Gradišar, dr. vet. med. in Jana Gams, dr. vet. med., CCRP

 

Uvod

Mišica iliopsoas (m. iliopsoas) je sestavljena iz m. psoas major, ki se začenja na telesih in prečnih podaljških ledvenih vretenc, 12. in 13. prsnem vretencu in rebrih, ter m. iliacus, ki se začenja na krilu in telesu črevnice. Združita se v enotno kito, ki se pripenja na trochanter minor na stegnenici. (1-3) Naloge mišice iliopsoas so fleksija kolčnega sklepa, stabilizacija trupa in addukcija, ter zunanja rotacija stegnenice. (1) Do poškodbe mišice iliopsoas največkrat prihaja pri športnih in delovnih psih, predvsem pri psih udeleženih v visoko intenzivnih disciplinah kot so agility, pasji frizbi, flyball in drugi.
 

Poškodba se običajno kaže z zgodovino občasnega šepanja na eno ali obe zadnji okončini različnih stopenj. (3,4) Šepanje se lahko pojavlja zgolj ob povečani aktivnosti ali treningih, oziroma ob blažjih poškodbah celo izzveni, še vedno pa lastniki lahko poročajo o slabši fizični sposobnosti psa pod obremenitvijo (na treningih in/ali tekmovanjih). (3) Ob kliničnem pregledu so lahko opaženi šepanje ali razbremenjevanje zadnjih nog, nelagodje oziroma bolečina ob ekstenziji kolka, karakteristično pa nelagodje ob interni rotaciji kolka v iztegu, ter občutljivost na palpacijo mišice in/ali nasadišča. Občasno se lahko opaža tudi deficit femoralnega živca, ki poteka skozi mišico, ki se kaže kot zmanjšan pogačični refleks, nezmožnost iztega kolena in parestezija v spodnjem delu okončine in medialnem delu stegna. (3)

Poškodbe mišice iliopsoas so lahko akutne ali kronične narave. Do akutnih poškodb pride ob pretiranem raztegu ali raztegu med ekscentrično kontrakcijo mišice. Spremembe so ob tem pogosteje locirane na mestih mišično-tetivnega stičišča in nasadišča mišice. (1) Prekinjena je kontinuiteta mišičnih vlaken, lahko pride do krvavitev, kasneje pa do vnetja in otekline. (1,4) Akutne poškodbe delimo v 3 stopnje glede na obseg poškodb. (1,3,4) Kronične spremembe pa nastanejo kot posledica dolgotrajne preobremenitve mišice ali ponavljajočih se poškodb, ki vodijo v mehanske okvare tetive. (4) Odražajo se z bolečino, skrajšanjem mišice, ter zaznavnimi fibrotičnimi spremembami ali tendinopatijo na nasadišču mišice. Do kronične občutljivosti in napetosti mišice prihaja tudi sekundarno v primeru drugih težav v zadnjem delu telesa, kot so na primer obolenja kolkov ali kolen, kjer se psi s posledično zmanjšanim obsegom gibanja izogibajo bolečini prizadetega sklepa. (1) Rentgenski posnetki v akutnih primerih običajno ne pokažejo odstopanj, čeprav lahko odkrijemo mineralizacijo nasadišč (enteziofitozo), ki se pojavi pri nekaterih primerih fibrotične miopatije in drugih kroničnih poškodb. (4)

 

Primer 1: Yuma, 3-letna belgijska ovčarka

• Anamneza: Psica aktivno trenira IGP, ki je sestavljen iz 3 disciplin - poslušnost, obramba in sled. Med treningom obrambe je psica zacvilila in dvignila desno zadnjo okončino. Po 1 do 2 tednih je razbremenjevanje okončine med hojo izzvenelo, kljub temu pa so lastniki še po mesecu dni opažali razbremenjevanje okončine po počitku, med vohljanjem, in celo občasno spuščanje koraka z desno zadnjo okončino ob hitrejšem tempu, ali ob gibanju v desni ovinek. Opažajo tudi, da se psica večinoma giba v kamelji hoji.
   
• Klinični pregled: V gibanju ni bilo opaznega razbremenjevanja desne zadnje okončine, prav tako je bilo usedanje in uleganje simetrično in poravnano. Iztegu desnega kolka se izmika, interne rotacije ne dovoli. Ob palpaciji je psica pokazala karakteristično nelagodje ob interni rotaciji desnega kolka v iztegu, ter občutljivost na palpacijo nasadišča ter mišično-tetivnega stičišča desne m. iliopsoas. Palpacija leve m.iliopsoas je neboleča, prav tako je možen normalen izteg in interna rotacija v iztegu levega kolka.
   
• Diagnostika: Opravljena je bila rentgenska diagnostika ledvenega dela hrbtenice, kolkov ter kolen, ki ni pokazala nobenih posebnosti. Zaradi suma poškodbe m. iliopsoas smo opravili diagnostični ultrazvok, ki je potrdil akutno poškodbo 2. stopnje (muskulotendinopatija mišično-tetivnega stičišča ter entezitis m. iliopsoas).
   

UZ posnetki: arhiv Dogs4motion

• Terapevtski pristop: Pričeli smo z lasersko terapijo (K-Laser Class IV; slika 1) in terapijo s fokusnimi globinskimi udarnimi valovi (Storz DUOLITH® VET f-ESWT; slika 2) na nasadišču, mišično-tetivnem stičišču ter telesu desne m. iliopsoas. V terapevtsko obravnavo smo vključili tudi manualne tehnike in, v drugi fazi celjenja tkiv, tudi terapevtske vaje (slika 3). Lastnike smo poučili o primernih aktivnostih glede na fazo celjenja in obdobje rehabilitacije. Tekom terapij smo napredek spremljali klinično s palpacijo in z ultrazvočnim pregledom (30 in 90 dni po prvi obravnavi). V skladu z napredkom smo postopoma povečevali zahtevnost terapevtskih vaj, treningov sledenja ter vsakdanjih aktivnosti. Obremenitve med treningi poslušnosti in obrambe smo povečevali od 4. do 6. meseca po prvem obisku. Psica se je 6 mesecev po začetku usmerjene terapevtske obravnave uspešno vrnila v vsakdanje aktivnosti,  kot tudi treninge IGP disciplin.

 

Primer 2: Lane, 6-letna borderska ovčarka

• Anamneza: Psica aktivno trenira agility, športno disciplino, kjer psi premagujejo različne ovire v pravilnem zaporedju in v čim hitrejšem času. Lastnica je opazila poskakovanje v gibanju in razbremenjevanje desne zadnje okončine, ki se je pojavilo v dnevih po trčenju v oviro na treningu, ter skokih v vodo in plavanju. Še teden dni zatem psica prvih nekaj korakov po počitku desne zadnje okončine ni obremenjevala (hodila po treh), nato se je gibanje izboljšalo.
   
• Klinični pregled: V gibanju je bilo opazno razbremenjevanje desne zadnje okončine v kasu (stopnja 1/5). Izteg desnega kolka je bil možen v normalnem obsegu, pokazalo pa se je nelagodje ob sočasni interni rotaciji kolka. Ob palpaciji nasadišča  ter mišično-tetivnega stičišča desne m. iliopsoas je psica pokazala nelagodje. Palpacija leve m.iliopsoas ter izteg in interna rotacija levega kolka sta bila brez posebnosti.
   
• Diagnostika: Opravili smo diagnostični mišičnoskeletni ultrazvok, ki je potrdil akutno poškodbo 1-2. stopnje (muskulotendinopatija mišično-tetivnega stičišča ter entezitis m. iliopsoas).
   
• Terapevtski pristop: V osnovi smo izbrali podoben terapevtski plan kot pri Yumi: pričeli smo s kombinacijo laserske terapije (K-Laser Class IV), terapije s fokusnimi globinskimi udarnimi valovi (Storz DUOLITH® VET f-ESWT) in manualnih tehnik. Poleg tega smo v terapije nadalje vključili tudi ustrezne terapevtske vaje glede na fazo celjenja in klinično stanje, ter lastnico poučili o primernih aktivnostih glede na obdobje rehabilitacije. Tekom terapij smo napredek spremljali klinično s palpacijo in z ultrazvočnim pregledom (60 dni po prvi obravnavi). V skladu z napredkom smo postopoma  povečevali zahtevnost terapevtskih vaj ter vsakdanjih aktivnosti. Z zahtevnejšimi ekscentričnimi in pliometričnimi vajami smo pričeli 4 mesece po začetku obravnav, psica pa se je brez težav že udeležila tudi sprehodov v hribe in po snegu. V 5. mesecu po poškodbi je uspešno pričela s postopno vrnitvijo v agility (trening posameznih ovir in kasneje tudi krajše sekvence). 

 

 

---

Literatura:
1. Cabon Q, Bolliger C. Iliopsoas muscle injury in dogs. Compendium 2019:35.
2. Fazarinc G. Anatomija domačih sesalcev. Ljubljana: Veterinarska fakulteta 2009.
3. Spinella G, Davoli B, Musella V, Dragone L. Observational Study on Lameness Recovery in 10 Dogs Affected by Iliopsoas Injury and Submitted to a Physiotherapeutic Approach. Animals : an open access journal from MDPI vol. 11,2 419. 2021
4.Cullen R, Canapp D, Dycus D, Carr B, Ibrahim V, Canapp S. Clinical evaluation of iliopsoas strain with findings from diagnostic musculoskeletal ultrasound in agility performance canines — 73 cases. Vet Évid 2017:2.
 

Ves slikovni material: arhiv Dogs4motion